Sem Monika Mlinarič in sem ženska, ki jo je tok življenja in vsakdana odpeljal daleč od sebe. Sem mama, žena, sodelavka in že te vloge v sebi združujejo še veliko drugih življenjskih vlog, ki jih vsakodnevno opravljam in zgodilo se je, da so me vse te vloge posrkale vase in me oddaljile od mojega bistva, od mojih želja, od tega kar sem. Ko sedaj pogledam nazaj, bi lahko rekla, da je vse drugo vodilo moje življenje, vplivalo na moje odločitve, kot pa jaz sama. Nisem se naučila poslušati sebe, nisem znala več priti v stik s sabo oziroma se v svojem vsakdanjem življenju sploh nisem zavedala kaj se dogaja, dokler me določene težave niso postavile pred dejstvo, da bo potrebno narediti neke spremembe.

Glede svojega osebnega življenja sem imela izdelano sliko in sem vedela kaj hočem, kaj je sprejemljivo in kaj ne in te svoje želje sem uresničevala po vrsti kot sem načrtovala, na mojem kariernem področju pa ni bilo tako. Nikoli nisem točno vedela kaj je tisto, kar bi v življenju rada delala, kaj je moje poslanstvo. Vedno sem zavidala tistim, ki so točno vedeli kaj želijo, saj če sam ne veš kaj točno si želiš kako naj to uresničiš v svojem življenju. Na svoji karierni poti sem tako dovolila, da me je tok življenja potiskal v neke smeri, za katere sem kasneje ugotovila, da niso to, kar si želim, a še vedno nisem vedela kaj si pravzaprav želim. Danes vem, da mi je bila namenjena prav ta pot in sem točno tam, kjer moram biti. Vsaka od služb, ki sem jih imela mi je prinesla stvari, ki mi danes koristijo in izkušnje, ki so mi pomagale rasti, ne samo na poslovnem področju, ampak tudi na osebnem ter na področju odnosov.

Ko sem ugotovila, da me delo, ki sem ga opravljala ne osrečuje in mi ne nudi zadovoljstva, še manj napredovanja v življenju, sem se še toliko bolj začela spraševati, kaj je moje poslanstvo, kaj bi naj jaz počela v življenju. Vedela sem, da ne želim biti samo mama in gospodinja, ampak želim nekaj drugega, toda kaj. Pričela sem raziskovati, brati, hoditi na razne tečaje, poslušati razne seminarje. Prva knjiga, ki mi je dala misliti je bila od Louise L. Hay Življenje je tvoje in potem sem šla ne predavanje, ki je bilo oglaševano kot predavanje, ki te bo pripeljalo do ugotovitve kaj je tvoje poslanstvo. Takoj sem zagrabila in šla in ko sem poslušala predavanje še vedno nisem imela ideje kaj je moje poslanstvo. Vendar sem do tedaj že toliko osvojila določene lekcije, da sem se opogumila in vprašala (česar pred tem ne bi nikoli naredila) kaj pa če še vedno ne veš kaj je tvoje poslanstvo in spomnim se besed predavateljice, ki so me takrat razžalostile, razjezile pa še kaj in sicer je rekla, če še ne veš kaj je tvoje poslanstvo, še ni  napočil pravi čas, verjetno moraš še iti skozi določene lekcije, da boš na to pripravljena. Mislila sem si kar nekaj, kako naj vem, če iščem odgovore intenzivno pa jih ne najdem, kako naj se prepustim in čakam… a je imela prav.

Sedaj po nekaj letih raziskovanja, kopanja po sebi, spoznavanja sebe sem ugotovila kaj je to kaj si želim početi. V prvi vrsti sem ugotovila, da če te nekaj veseli delati ni nujno, da ima nek naziv, da se da ta poklic popredalčkati, ampak lahko pri svojem delu najbolj izhajaš iz svojih izkušenj iz svojih spoznanj in iz svoje prakse. Želim pomagati ljudem na njihovi poti, ko se znajdejo v slepi ulici in ne vedo naprej, ko so obupani, ko ne najdejo svoje prave usmeritve ali ko si želijo spremembe, rasti, ko želijo delati na sebi ali pa se enostavno sprostiti, pogovoriti. V vseh življenjskih obdobjih je pomembno, da si vzamemo čas zase, pa tega vendarle ne naredimo. Leta 2020 mi je na pot prišla tudi metoda fraktalne risbe, ki je ena od oblik art therapy torej terapije z umetnostjo in mi zelo pomagala, zato sem se odločila, da jo tudi sama delim z drugimi. Več o njej si lahko preberete na spletni strani. Prav tako si lahko tam preberete več o mojem delu.

Ostanite samosvoji 😊

Monika Mlinarič