Strah

STRAH

 

Strah….čustvo, ki ga velikokrat ali skoraj vedno opredelimo kot negativno čustvo, saj v resnici je čustvo z zelo nizko vibracijo. Jaz ga čutim zelo velikokrat, sicer vedno manj, a še vedno več kot bi ga želela. Včasih sem ga čutila non stop. Kot bi bila venomer na preži, da se kje kaj ne zgodi. Očitno sem človek, ki želi imeti nad vsemi situaciji v njegovem življenju in življenju bližnjih nadzor oziroma kontrolo.  Pride pa dan, ko spoznaš, da je to enostavno nemogoče, da nihče nima popolne kontrole in da ti vsa ta čustva, ker so pretirana, škodijo. Srečo imaš, če se tega zaveš pred večjimi zdravstvenimi težavami, nekateri pa potrebujejo tudi tak wake up call. Prav tako lahko strah zavira naš napredek, saj se velikokrat niti ne lotimo stvari, če čutimo strah.

In potem delaš na sebi, iščeš različne tehnike, da si pomagaš, da bi premagal strah, da ga ne bi čutil več v takšni meri, ugotavljaš od kod sploh izhaja ta globok strah, ki se pojavlja zaradi najrazličnejših stvari in ti prinaša v življenje veliko stresa ter zavira tvoj napredek na vseh področjih…in potem… potem prebereš veliko knjig in člankov in zraven intenzivno razmišljaš, razrešuješ,….nakar naletiš na naslov Darilo strahu o katerem piše Jasmina Kandorfer v knjigi Darilo teme. Najprej preberem naslov in si mislim, kako za vraga je lahko strah darilo,… kogar je bilo strah smo mu vedno rekli reva, pa večina ljudi si ne upa priznati, da jih je strah,… kako naj bo to potem darilo?

In potem razmišljam, brez strahu, kakšni bi bili naši občutki, ko bi dosegli nek zastavljen cilj? Kakšni so naši občutki, ko premagamo strah? Strah nam pokaže, nas opozori na stvari, ki bi jih morali ceniti, pa jih mogoče nismo. Strah nam pokaže na čem moramo delati. Ko premagamo strah, se opolnomočimo. Če prevečkrat čutimo strah, pa saj sami dobro vemo kdaj je to čez mejo, takrat je najbolj pomembno, da se koncentriramo, da smo prisotni v sedanjem trenutku, torej, da ne razmišljamo o prihodnosti in ne o preteklosti, ampak živimo v sedanjem trenutku. Poskusite …na prvi pogled se zdi enostavno, ko se pa nekaj časa opazujemo, pa vidimo, da nam misli velikokrat pobegnejo ali v preteklost ali v prihodnost. Strah velikokrat čutimo na podlagi naših prepričanj, do katerih pridemo na podlagi preteklih izkušenj in na podlagi strahov o prihodnosti, kaj bo… če bo…. Torej, če skušamo biti prisotni tukaj in zdaj bo  prisotnega veliko manj strahu.

Pa še to…kako pomagati nekomu, ko čuti strah? Najprej, normalno je, da včasih čutimo strah, vsi ga, problem nastane, ko nas je prevečkrat strah in ko to zavira napredek v našem življenju. Ko vam nekdo reče, da ga je nečesa strah, mu boste največjo uslugo naredili, če ga boste samo sočutno poslušali. Ne boste pa mu pomagali s tem, da mu boste govorili, da so njegovi strahovi iracionalni, pretirani, da ga tega res ne rabi biti strah,…. To tej osebi vsekakor ne bo pomagalo, oseba se bo počutila samo še slabše. Počutila se bo nesposobno, ohromljeno, kot da dela nekaj narobe…. Samo prisluhnite ji, naj vam zaupa svoje strahove, stojte ji ob strani in pomagajte ji, da se vrne v tukaj in zdaj in naj zaupa, naj zaupa v življenje in da bo vse kot je v njeno dobro. Izognimo se obsojanju ali smiljenju v takih situacijah, saj nas to energijsko povzdigne nad to osebo in oseba, ki čuti strah v tistem trenutku tega ne potrebuje, potrebuje podporo in sočutje. Za nas, ki nas je bilo v preteklosti velikokrat strah je to velik izziv, pravzaprav vsakdanji izziv.

 

“Svetujem vam, da začnete delati tiste stvari, za katere čutite, da bi jih lahko storili, če se ne bi bali poskusiti. Lotite se prav teh stvari.” (William Walker Atkinson)

 

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *